Intervju z Alison Kogoj, dipl.ms., svetovalko za naravno plodnost (ABili): Z razumevanjem lastne cikličnosti, manj neplodnosti

Je težave z zanositvjo oz. neplodnost mogoče preprečiti? Če ne preprečiti, pa vsaj ujeti dovolj hitro in ukrepati primerno? Preventiva na področju neplodnosti vsaj zaenkrat ne obstaja ali se ne izvaja v zadovoljivi meri. Izobraževanje otrok, mladostnikov ter mladih odraslih na področju spolnosti, plodnosti oz. neplodnosti, načrtovanju družine, je v večini še vedno slabo in pomanjkljivo zasnovano.

O pomenu poznavanja menstrualnega cikla ženske, plodnih dni, prepoznavanju težav in morebitnih ovir za zanositev, sva spregovorili z Alison Kogoj, licencirano svetovalko za naravno plodnost, ki uči Billingsovo metodo. Diplomirana medicinska sestra, zaposlena v skupnostni psihiatriji, družinsko-relacijska terapevtka in podjetnica, ki je ustanovila podjetje ABili – naravna plodnost.

Leta 2015 je na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, na oddelku za babištvo diplomirala iz naravnih metod. V tem obdobju raziskovanja so jo te tematike še bolj pritegnile in po diplomi je v Avstraliji pričela z izobraževanjem za učiteljico Billingsove metode (ena izmed naravnih metod). Danes ženske in pare uči Billingsovo metodo in izvaja delavnice o spremljanju cikla, o bolečih menstruacijah ter predava o spolni vzgoji otrok in mladostnikov.

Katere ženske, pari se k tebi največkrat obrnejo po pomoč? Je večji odstotek takšnih, ki želijo pridobiti informacije o naravnih metodah za namene preprečevanju zanositve (kontracepcije) ali je več tistih, ki nosečnost načrtujejo in potrebujejo dodatne informacije o ovulaciji, plodnosti, plodnih dnevih?

Zelo različno. Prihajajo prav zaradi vseh naštetih razlogov. Pridejo, ker se želijo metode naučiti z namenom spremljanja cikla in prepoznavanja plodnih in neplodnih dni, to znanje želijo potem izkoristiti tudi z namenom odlaganja zanositve. Pridejo tudi mlade samske punce z željo, da bi rade poznale svojo cikličnost. Pridejo po porodu, ker želijo razumeti kaj se dogaja v njihovem telesu in ker želijo prepoznati, kdaj se bo plodnost povrnila in kdaj lahko spet načrtujejo novega dojenčka. Pridejo pa tudi, ker imajo težave z zanositvijo ali pa ker so celo že dobili diagnozo »neplodnost«. Spomnim se, da sem si na začetku, ko sem začela s poučevanjem metode, rekla, da jaz ne bom delala s pari, ki imajo težave z doseganjem zanositve, saj se mi je zdelo, da mi bo to težko delati in da jim ne bom mogla ponuditi nobene pametne rešitve. No, pa danes sprejmem tudi takšne primere pa četudi »samo« zato, da jih na koncu usmerim drugam ali pa še kam naprej. Imamo tudi že kar nekaj lepih zgodb o tem, kako leta in leta niso mogli zanositi, potem pa so zanosili po naravni poti.


Opažam, da so ženske o delovanju menstrualnega ciklusa zelo slabo informirane, kaj šele, da bi poznale lastni menstrualni ciklus.

Glede na tvoje izkušnje, kakšno je poznavanje in razumevanje menstrualnega ciklusa med ženskami? V večini dobro, zadovoljivo? Ali bi splošno poznavanje ocenila bolj kot pomanjkljivo, slabo? Katerih informacij ženskam največ primanjkuje?

Opažam, da so ženske o delovanju menstrualnega ciklusa zelo slabo informirane, kaj šele, da bi poznale lastni menstrualni ciklus. Vidim, da se te pomembne informacije »zamaši« že v mladosti, ko se jih na sistematskih pregledih, namesto o naravnem telesnem razvoju fanta in punce, raje uči, kako natakniti kondom na banano in se razlaga o zaščiti s hormonsko kontracepcijo pred nezaželeno nosečnostjo. Nič ali pa zelo malo se govori o pomenu menstruacije in celotnega menstrualnega ciklusa, o tem, kako poskrbeti zase v času menstruacije, o mokrih sanjah, plodnosti, o  fiziologiji zaljubljenosti, o odnosu med fantom in punco, o tem kaj sploh je ljubezenski odnos in kaj je spolni odnos – pa ne le na telesni ravni, ampak tudi na čustveni. Ne ubesedi se jim tistega kar že doživljajo (vse telesne spremembe in čustveni vzgibi) in stvari, ki jih zanimajo in jih pravzaprav morajo (iz)vedeti. Tako pomembne in življenjske stvari se izpusti. Seveda iz tega ven potem sledi normalna posledica, da ženska pri svojih 30-ih letih ne ve, da je plodna le 24 ur v ciklusu in da ne more kadarkoli zanositi.


Ali med ženskami pogosto opažaš napačno dojemanje lastnega cikla z uporabo mobilnih aplikacij za izračun plodnih dni/ovulacije? Kako pogosto je to?

Če so nas kaj naučili na šolskih zdravstvenih pregledih, je bilo beleženje menstruacije na koledarček. Takrat smo s pikicami označevale dneve, ko je nastopila krvavitev. Tisto je bilo še dobro. Danes se za beleženje uporablja aplikacije, jasno, saj je tak način bolj enostaven. Imajo pa te aplikacije en velik minus in sicer ta, da jih večina opozori na to, da ženska ovulira, četudi v resnici sploh ne ovulira. Te aplikacije so narejene na način, da delujejo na podlagi statistike in so zelo nenatančne. Ne predvidevajo namreč tega, da v ciklu lahko pride do odložene ovulacije oz., da se menstrualni ciklus podaljša. Prav zato sem za moje klientke zasnovala ABili app, ki omogoča samo način beleženja po Billingsovi metodi. Ženska mora namreč sama prepoznati posamezne faze cikla, plodno okno in obdobje ovulacije. Te informacije sproti vnaša v app, kar pa ji omogoča tudi zgodovino zabeleženih ciklov. Takšen način spremljanja, beleženja in vrednotenja lastnega ciklusa služi tudi preventivi ginekološkemu in reproduktivnemu zdravju, saj bo ženska vedela, kaj je zanjo in za njen ciklus normalno in po potem zlahka prepoznala kakšna patološka stanja.


Če se ženska ne zanima za menstrualni ciklus, če ne pozna svoje cikličnosti, potem ne moremo pričakovati, da bodo to poznali in razumeli moški.

Kakšno je po tvojih izkušnjah poznavanje plodnosti in menstrualnega ciklusa, tudi samega telesa ženske, med moškimi? Koliko moški vedo o svojih boljših polovicah, koliko jih ciklus, plodnost, pravzaprav zanima in ali so jim te informacije sploh podane, dostopne, omogočene?

Če se ženska ne zanima za menstrualni ciklus, če ne pozna svoje cikličnosti, potem ne moremo pričakovati, da bodo to poznali in razumeli moški. Moški lahko spoznava žensko telo in menstrualni ciklus samo ob ženski. Ko bo ženska razumela in vzljubila lastno cikličnost, jo bo zagotovo tudi moški. To vam garantiram! Moški si v resnici želijo, da bi lahko razumeli ženski svet, da bi lahko razumeli svojo žensko. Menstrualni ciklus, ženska in moška plodnost, naravne metode jih zanimajo bolj kot si ženske to sploh mislimo! Jaz imamo čudovite izkušnje s pari. Vsi moški lepo sodelujejo, so z veseljem prisotni, stvari jih zanimajo. Tudi oni na ta način spoznavajo svojo žensko, njun partnerski odnos in nenazadnje tudi sebe. Veliko moških, res veliko moških mi je že reklo, da bi si želeli te stvari slišati že prej in da jim je žal, da se tega niso naučili v osnovni šoli.


Kako pomembno se ti zdi, da se o spolnosti, kontracepciji, načrtovanju družine, par odloča skupaj?

Absolutno skupaj! To je stvar in odgovornost obeh. To sploh ni vprašanje. Kako naporno in nehvaležno je, če mora tako pomembne odločitve prevzemati samo eden od para.


Katera so tista najbolj pomembna, najbolj tipična uvodna vprašanja, ki jih zastaviš ženski, paru, ko se nate obrne po pomoč pri zanositvi? Kako si zastaviš načrt zanjo/zanju?

Vedno, ko pridejo ali na ABili posvet ali pa na učenje Billingsove metode, najprej izpolnijo vprašalnik o ginekološkem in reproduktivnem. To je del anamneze in je osnova iz katere izhajamo. Žensko oz. Par moram poznati za kvalitetno delo. Moram razumeti njuno stanje, informacije, ki jih že imata, stvari, ki si jih želita in ju zanimajo, … Navadno so to vprašanja o menstrualnem ciklusu (starost prve krvavitve, dolžina menstrualnega ciklusa, boleče menstruacije, …), poznavanje naravnih metod, kakšen je njun življenjski slog, kaj si želita, kakšni so njuni izzivi na področju plodnosti itd.


Ženska in moška plodnost sta si različni. Moški je lahko ves čas zmožen oploditve, vsak dan, ženska plodnost pa je omejena le na kratko obdobje v menstrualnem ciklusu.

Kako bi enostavno razložila naravne metode načrtovanja družine nekomu, ki za to prvič sliši?

Ženska in moška plodnost sta si različni. Moški je lahko ves čas zmožen oploditve, vsak dan (od pubertete pa do pozne starosti), ženska plodnost pa je omejena le na kratko obdobje v menstrualnem ciklusu. Ženska večino časa ni zmožna oploditve. Če vemo, da je moški ves čas oploditve zmožen, ženska pa večino časa oploditve ni zmožna, potem velja, da par večino časa oploditve ni zmožen. Ženska ima potem to možnost, da lahko sledi svojemu menstrualnemu ciklusu in zna iz njega prepoznati tudi plodne dneve in s tem dneve cikla, ki ponudijo priložnost za oploditev. Menstrualni ciklus lahko spremlja preko določenih indikatorjev plodnosti, ki se tekom menstrualnega ciklusa spreminjajo in dajejo vpogled v stanje ženskega telesa. Najosnovnejši indikator plodnosti je opazovanje nožničnih izcedkov, potem je zelo uporabno merjenje bazalne temperature, malo manj uporabno je spremljanje sprememb oblike in lege materničnega vratu ter uporaba urinskih testov. Ženska se nauči po neki metodi dovolj natančno spremljati svoj menstrualni ciklus, prepoznavati njegove posamezne faze, ter plodne in neplodne dneve. Prepoznavanje plodnih in neplodnih dni pa omogoča odlaganje in doseganje zanositve brez umetnih posegov v telo (npr. hormonska in mehanska kontracepcija).


Katere so najpogostejše napake pri uporabi naravnih metod načrtovanja družine?

Učenje metode s pomočjo socialnih omrežji, pomankanje informacij, nenatančnost.


Katere so največje kritike, morda tudi predsodki do naravnih metod načrtovanja družine?

Izpostavila bi dve zgodbi in sicer, vpliv farmacevtske industrije, ki kot edino in najboljšo rešitev za odlaganje in doseganje zanositve ponuja hormonsko kontracepcijo in hormone, naravne metode pa nikakor ne omenja oz. jih predstavlja kot nezanesljive. To je iz njihovega vidika povsem razumljivo, saj naravne metode nobeni industriji ne prinašajo dobička, zakaj bi jih torej sploh ponujali ljudem? Eden izmed velikih predsodkov je vsekakor ta, da so naravne metode nezanesljive ali pa neprimerne. (Pa da ne bo pomote, v določenih primerih je raba hormonov čisto na mestu in celo nujna!).

Drugi vpliv pa je vpliv cerkve. Še ne tako malo nazaj se je naravne metode omenjalo samo v cerkvenih krogih, in to kot edini primeren način spolne prakse med katoliki. Vendar pa so naravne metode omenjali le s teološkega vidika in pare spodbujali naj se poslužujejo tovrstnega načina, v resnici pa niso znali povsem dobro razložiti same uporabnosti naravnih metod. Da ne bo pomote, teologija ima velik pomen med pari, ki se odločijo za t.i. način življenja po načelih naravnih metod in jim to predstavlja vrednoto. Par lahko ob tem zelo rodovitno tudi duhovno raste. Je pa miselnost, da se naravne metode uporablja v cerkvenih krogih odvračala neverne ženske in pare, češ: »To je za ljudi, ki hodijo k maši.« Tu je potem nastal še en predsodek. Nihče ni znal spregovoriti o tem, da je spremljanje cikla in uporaba metod nekaj kar pripada vsem ženskam in parom, ne glede na veroizpoved, kulturo, status, … Naravne metode so namreč v prvi vrsti diagnostična metoda, ki ženski pomagajo razumeti njeno telo, omogočajo ji, da lahko pravočasno prepozna patološka odstopanja (torej deluje v smeri preventive), potem so uporabne z namenom odlaganja in doseganja zanositve, nato pa so za nekatere pare pomembne tudi kot način za duhovno rast in poglobitev.

Morda bi omenila še en predsodek in sicer ta, da so naravne metode primerne samo za ženske z rednimi cikli. Ta miselnost izhaja še iz časov (pred letom 1950), ko so se posluževali koledarske ali ritmične metode in so glede na dolžino menstrualnega ciklusa ženske izračunali njen predviden čas nastopa plodnih dni in ovulacije. Pri ženskah z rednimi cikli je ta računica lahko zdržala, za ženske z nerednimi in nepredvidljivimi ciklusi pa je bil ta način zelo neprimeren in nezanesljiv. Sodobne naravne metode so primerne za vse ženske, ne glede na ne-rednost menstrualnih ciklov.


Ali se ti zdi, da v današnjih časih ljudje iščemo in hočemo instant rešitve? Pričakujemo, da se nekaj zgodi takoj, ko si zaželimo – tudi nosečnost?

Smo v dobi, ko smo vajeni pritisniti na gumb in se zgodi. Par klikov in že imaš naslednji dan naročeno pred vrati svojega doma. Človek danes živi precej udobno. Potrpežljivost je mnogim tudi neznana. Ja, tudi nosečnost bi radi takrat, ko si mi to zaželimo. Vendar pa nam že sama narava, sam ciklus kažeta, da spočetje ni kadarkoli mogoče. Je pa naporno in negotovo kadar par načrtuje nosečnost pa se ta kar ne zgodi. To prinese veliko vprašanj in tudi stisko: »Kako, da nama ne uspe? Kaj gre narobe? Kaj, če ne bova nikoli starša?« Za ženske je soočanje s tem še bolj naporno, saj razočaranje o neuspeli nosečnosti doživlja skozi lastno telo, menstruacija je sporočilo neuspeha, prinese lahko občutje žalosti, strahu, tudi jeze. Nekatere ženske ob tem občutijo kot, da jih ob vsaki krvavitvi izda lastno telo. Čakanje na zanositev je lahko tudi čas priložnosti. To je obdobje, ki par vabi, da se med seboj povežeta še na drugačne načine in že preko tega ustvarita prijetno okolje za njunega otroka. Vendar pa je pomembno, da par, predvsem ženska, preden zmoreta obdobje čakanja vzeti tudi kot potencial, najprej prečuti, morda tudi prejoka.


Z neplodnostjo se pri nas sreča približno vsak 6. par. Četudi je vzrok neplodnosti enakovredno zastopan med moškimi in ženskami, se ti zdi, da se vseeno vedno išče vzrok pri ženski oz. da tudi ženske same sprva iščejo težave pri sebi? Se ti zdi, da se o moški neplodnosti dovolj govori?

O težavah s plodnostjo se govori na obeh straneh. Je pa normalno, da se bolj razmišlja o ženski, vendar ne, ker je več možnosti, da je težava s spočetjem prisotna na njeni strani, ampak z vidika, ker moramo biti pri ženski pozorni na več stvari že zaradi njenih hormonskih spremenljivosti tekom menstrualnega ciklusa. Potrebne je več diagnostike, več preiskav, …


Se ti zdi, da pari danes dovolj zgodaj poiščejo pomoč pri težavah z zanositvijo?

Pri težavah z zanositvijo velja, da par poišče pomoč v primeru, da v enem letu ob rednih spolnih odnosih ne zanosi. Mnogi se tega »pravila« držijo (tudi stroka). Pa bi bilo dobro, da se v nekaterih primerih pomoč poišče že prej, da se ne izgublja časa. Še posebej ženske nad 35. letom starosti, ki želijo prvič zanositi. Bi bilo pa težav z doseganjem zanositve bistveno manj, če bi ženske znale spremljati svoj menstrualni ciklus in bi tako poznale svojo cikličnost. Na ta način namreč lahko prepoznajo nastop plodnih dni in obdobje ovulacije ter s tem bistveno povečajo možnost za zanositev, ali pa same opazijo, da morda sploh ne ovulirajo in potem pravočasno poiščejo ustrezno pomoč.


Koliko je po tvojem mnenju neplodnost še tabuizirana? Kaj lahko glede tega naredimo posamezniki, izobraževalne institucije, zdravstvo, celotna družba?

Mislim, da se vseeno vse več govori o tem. Tudi pari si upajo s tovrstno izkušnjo bolj izpostaviti. So pa to seveda intimne in ranljive teme, ki niso kar za vsaka ušesa in je normalno in okej, da par takšno preizkušnjo dolgo hrani znotraj partnerskega odnosa. Kar pa se stroke tiče, bi lahko o neplodnosti večkrat spregovorili. O tem so recimo začeli ozaveščati v Angliji in v Skandinavskih državah. Nenazadnje bi bilo prav, da se govori tudi o preventivi neplodnosti.


Spletna stran: abili.si

FB: ABili – naravna plodnost

IG: @abili_naravna_plodnost

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s