IVF III: Transfer

Ob punkciji sva dobila datum za transfer, ki naj bi bil 5. dan, če bi bilo vse tako, kot je treba in ker vmes (spet) nisva dobila nobenega klica, sem potihoma upala, da to pomeni, da naju končno čakajo lepi zarodki. Hkrati pa sem bila zelo previdna oz. rezervirana glede vsega, saj sva pri prejšnjem postopku doživela precejšnje razočaranje, ko naju je pričakala ena samcata morula. Še vedela nisem, da naju tokrat čaka razočaranje večjih proporcij…

5e4741184ba007ae4c1fc26fc4613f5b

Malega za dan transferja nisva peljala v vrtec, ker je bil še vedno malo prehlajen, pa tako ali tako mora mož samo papirje podpisat, potem pa vse ostalo sama ‘opravim’. Ko sva prišla na oddelek je ta pokal po šivih… toliko parov še nikoli nisem videla. Stopila sva do sester in se javila, potem pa od ene izmed njih slišala besede, ki so naju zabodle v srce (ali pa vsaj tam nekam globoko v trebuh): “Žal mi je, ne bo transferja. Boste še do embriologa stopila za več informacij.” Zahvalila sva se in zapustila ambulanto ter se pridružila ostalim na hodniku. Mislim, da sva bila oba malce v šoku…

Ker sva prišla med zadnjimi sva vedela, da se bova še načakala, zato je dragi vzel malega in sta šla raje ven (mislim, da mu je bil najbolj potreben cigaret ali trije). Jaz sem medtem malo poklepetala z nekaterimi poznanimi gospemi in kar naenkrat sva bila na vrsti. Dragi je bil še vedno zunaj, zato sem kar sama hitro stopila notri, da dobim potrebne informacije.

Za mizo sta me čakali embriologinja in dr. Požlep. Pregledali sta svoje zapiske, nato pa obrazložili, da je sicer vseh mojih 5 celic bilo dobre kvalitete, oploditi so uspeli 3, dve sta se razvijali, potem pa sta zarodka štopirala (razvijanje se je ustavilo – najverjetneje posledica nepravilnosti zaradi genetsko slabega spermija, ki je bil izbran). Vse te informacije so bile dobrodošle (četudi neprijetne), da sem uspela razumeti kaj se je zgodilo in verjetno bi od tega posveta odšla precej nevtralne volje, potem pa me je komentar dr. Požlep skoraj vrgel iz stola: “Veste kaj, jaz ne vidim več smisla v vašem primeru. Pri tako slabem spermiogramu…”. Potem sem ji obrazložila, da nama je ratalo v prvem poskusu, imava otroka, postopek pred tem pa ni uspel zaradi slabe kvalitete oz. nezrelosti mojih celic in ne zato, ker ne bi prišlo do oploditve oz. se zarodki ne bi razvijali… Njen odgovor na to je bil: “Bodita zadovoljna s tem enim otrokom. Jaz vas ne bi več matrala. Štiri viale Menopurja so veliko, toliko hormonov in vsega…”. Zahvalila sem se jima in zapustila prostor. Stopila sem še nazaj do sester, ki so dobile navodilo, da pokličem čez nekaj dni in izvem kaj je odločil konzilij. Takrat mi je šele slabo postalo… Se pravi zdaj se lahko še odločijo, da sploh ne odobrijo nadaljnjih postopkov zato, ker so bili rezultati slabi v tem postopku? Mislim, ja… oba veva kakšna je situacija pri njemu, res ni dobro, ampak do zdaj ni bil nikoli problem pri sami oploditvi. V prvem postopku je imel enako slab spermiogram, pa so se moje tri zrele celice vse oplodile… Ne vem, razočarali so me s takšnim pesimizmom.

Ko sva prišla domov, sem se usedla za računalnik in takoj spisala mail dr. Banovi – obrazložila sem ji situacijo, jo povprašala za mnenje in prosila, da se zavzame za naju na konziliju in ne dovoli, da kar obupajo nad nama…

 

—> PREBERITE SI VSE O NAJINEM PRVEM IVF POSTOPKU

—> NAJIN DRUGI IVF POSTOPEK

Advertisements

En komentar Dodaj komentar

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s