IVF: 2 DNI TIŠINE, POTEM PA…

Prvi in drugi dan po transferju se ni dogajalo praktično nič, kar mi je šlo milo rečeno na živce. Saj ne da sem se pretirano obremenjevala, sem se zamotila s peko muffinov, branjem knjig, gledanje televizije in drugega, ampak dejansko nisem čutila, da bi se karkoli dogajalo tam spodaj. Napihnjenost je občutno popustila, predvsem drugi dan, kar me je zelo razveselilo, ampak to je bilo to… Prsi, predvsem bradavice so občutljive, ampak to so že skoraj cel postopek, od vseh hormonov in glede na to, da pridno jemljem Estimo (progesteron), je najbrž ta odgovorna zanje.

Potem se pa danes, tretji dan po transferju zbudim z ‘luštnimi’ krči. Začelo se je s tem, da sem kihnila (uh, kako sovražim kihanje zdaj, ko je vse tako občutljivo) in me je začelo nekaj ‘zvijat’ na desni strani. Potem me je začelo zvijat še na levi, potem pa že kar čez cel spodnji del trebuha/medenico. Ko sem ležala na hrbtu, v pol sedečem položaju, me je začel še hrbet bolet, tako da sem se morala premikati iz enega boka na drugega. Ker se je bolečina najprej zdela osredotočena na jajčnike, sem pomislila, da se mogoče krčita, potem pa sem naenkrat začutila še krče v maternici. To se je nadaljevalo skozi cel dan, vmes sem začutila še ostro, skorajda zbadajočo bolečino v maternici in celo v nožnici (nekako sem tudi začutila vbodna mesta od punkcije, prav čudno). Ko sem hodila na wc, sem kar pogledovala na papir, da slučajno ni menstruacija… ampak na srečo sem videla samo belino.

Pregnancy-Implantation

Pričakovala sem, da se bodo krči prej ali slej umirili in za nekaj časa se tudi so, potem pa zopet začeli s polno paro. Srčno upam, da je to dober znak in da pomeni, da se nekaj lepega kuha v maternici… Drugi ‘simptomi’ (če temu lahko tako rečemo), ki sem jih izkusila skozi ta dan, je bila huda žeja in pa tresenje – kot da me zebe, čeprav me večinoma sploh ni (nekaj časa pa tudi – saj je bil kar dober minus danes). Lakota se mi zdi tudi malo bolj prisotna – recimo pojem zajtrk zjutraj, ki me načeloma nasiti za več ur, pa sem bila lačna že skorajda po zadnjem grižljaju. Zdi se mi, da dovolj jem, ampak sem še kar lačna. To je pa to za zdaj…

Vsak dan se lepo masiram po trebuščku in svoje bodoče detece prosim, naj se lepo ugnezdi in začne rast v meni. Ko dragi pride domov, mora prvo meni dati lupčka, potem pa pobožat trebuščka. Vsako noč, preden zaspim, pa še malo zmolim, da nama mati narava, sile vesolja, Bog, karkoli hočete, končno usliši željo po otročku. Upajmo, da nekdo posluša…

 

—> NADALJEVANJE

—> PREJŠNJA OBJAVA

Advertisements

2 komentarja Dodaj komentar

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s